Anton Škrabec (1844), je z zglednim obdelovanjem zemlje in trgovanjem utrdil gospodarsko moč kmetije in zmogel šolati sinova Mihaela in Stanislava. Slednji je študiral teologijo in postal eden najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov druge polovice 19. stoletja na Slovenskem.

Ob koncu 40. let 20. stoletja se je končala gospodarska zgodba Škrabčeve domačije, Škrabčevi so opustili kmetovanje in poiskali delo v različnih službah.

Zavidljivo poslovno pot je naredil Stanislav Škrabec: malo lokalno Kovinsko podjetje Ribnica je preoblikoval v vodilno jugoslovansko podjetje s proizvodnimi programi kmetijske mehanizacije, traktorskih priključkov, letalske in komunalne opreme, opreme odpadov ter visoko sofisticirane fleksibilne sisteme. Podjetje se je preimenovalo v Riko in je zaposlovalo 1700 ljudi. Gospodarska zbornica mu je 1984 dodelila najuglednejšo stanovsko priznanje,  Kraigherjevo nagrado, rojstna Ribnica pa ga je 2002 zapisala med častne občane.

Njegov sin Janez, ustanovitelj podjetij Riko, d.o.o., in Riko hiše, d.o.o., je podjetnik mednarodnih razsežnosti, častni konzul Kraljevine Maroko, predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta, član sveta  Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gostujoči strokovnjak na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, predsednik Slovensko-kuvajtskega poslovnega foruma, predsednik nadzornega odbora Nemško-slovenske gospodarske zbornice ter član odbora Am Cham Slovenija.  Leta 2009 ga je predsednik Ruske federacije odlikoval z najvišjim državniškim odlikovanjem – Redom prijateljstva, slovenski novinarji pa leta 2011 nagradili z nazivom naj direktor.

Osebno in preko podjetij Skupine Riko Janez Škrabec deluje kot  pokrovitelj institucijam, posameznikom ter projektom s področij kulture, umetnosti in športa ter dejavno in zvesto podpira dejavnosti lokalnega okolja. Charles Handy, svetovni guru menedžmenta, ga je v svoji knjigi The New Philantropist, The New Generosity zaradi njegovih donatorskih in mecenskih prizadevanj uvrstil med 23 novih svetovnih filantropov.