Prihajata z zgodbami, v katerih koreninijo tudi naši posredni in neposredni spomini. Prostor njunega proučevanja je bližnja soseščina.  Čas – preteklo stoletje, iz katerega luščita osebne usode. Zgodovina je pač sestavljena iz življenj malih ljudi v velikih pretresih. Mateja Ratej skozi biografske orise bolj ali manj anonimnih posameznikov obnavlja miselne svetove časa med svetovnima vojnama. Božidar Jezernik je temeljito proučil in opisal tragedijo Golega otoka, se posvetil mešanju kultur na Balkanu. Nelagodja ob današnjih razmerah ne skrivata – za poznavalca je vse preveč podobnosti s turbulencami, ki so se končale z dvema svetovnima vojnama.

»Če ne vemo, od kod prihajamo, kako naj vemo, kje smo in kam gremo?«  se sprašuje prof. dr. Božidar Jezernik, profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Lani je ob stoletnici nastanka Jugoslavije v Beogradu objavil svojo najnovejšo knjigo, Jugoslavija, zemlja snova, pred tem pa okrog 20 drugih del, med njimi o Golem otoku in tudi o – kavi.

Dr. Mateja Ratej z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, ki je avtorica analitičnih in pretresljivih monografij o razpadlih osebnih in kolektivnih identiteth po prvi svetovni vojni, pa ugotavlja: »Če nam bo uspelo obvladati okoljske vidike bivanja na planetu, absolutno verjamem v človeka in v trenutek ponovnega dviga.«

Živ dialog med njima bo spodbujala Ksenija Horvat.