Življenjska zgodba Milene Zupančič v knjigi Kot bi Luna padla na Zemljo se odpravlja na pomladno popotovanje po deželi.

V sredo 18. aprila smo v skedenju Škrabčeve domačije imeli na biografijo v živo, ki jo je igralska legenda Milena Zupančič v družbi pisatelja Tadeja Goloba razkrivala med pogovorom z Darjo Groznik.

 ***

Milena Zupančič pravi, da je govoriti o zvezdah v slovenskem prostoru smešno. A takoj doda: »Morda je res le to, da ni večje zvezde na tem področju, kot sem bila jaz.« Ko pa so ji sporočili, da je dobila Borštnikov prstan, je presenečena rekla: »A sem že na vrsti?!« Rada je igralka, ker na odru vse lahko izrečeš, pokažeš, povrhu pa te morajo še poslušati in gledati.

Diplomsko vlogo Claire v Genetovih Služkinjah je odigrala pred petimi desetletji. Potem so njen obraz in stas privzemale najbolj izrazite dramske junakinje dvajsetega stoletja.  Njeni matični odri so bili v treh ljubljanskih gledaliških hišah, vendar ima v vitrini ob najvišjih slovenskih priznanjih tudi kakšno Sterijevo ali Gavellovo nagrado, Zlati venec, zlato Areno ali kipec Carice Teodore. Kar pomeni, da je v najbolj ustvarjalnih letih dvignila v stoječe aplavze tudi publike najširšega jugoslovanskega prostora. Vmes sta se vanjo zaljubila film in televizija in, ne glede na to, ali je govorila štajersko ali gorenjsko, tudi kompletna Slovenija. 

Tadej Golob je v Playboyevi izdelovalnici intervjujev zvijal več kot stotino znanih imen in se prekalil v najbolj zaželenega slovenskega biografa: samo to pomlad ponuja zgodbi Alenke Bratušek in Milene Zupančič. Pa si še od strastnega prebiranja njegove kriminalke Jezero nismo prav oddahnili!        

***

Več fotografij najdete tukaj.