Empirično gradivo iz Žerdinove knjige Omrežje moči, ki je izšlo meseca oktobra pri Mladinski knjigi, se je v avtorjevi podatkovni bazi kopičilo več kot desetletje: gre za podatke o osebah, ki zasedajo ali so zasedale pomembne položaje v političnih strankah, vladi, parlamentu in prestižnih civilnodružbenih združenjih. Več tisoč imen in priimkov sestavlja slovensko politično-ekonomsko-kulturno omrežje, ki ima svojo formalno in neformalno dimenzijo, v tem omrežju pa je koncentrirana ekonomska moč in politična oblast.

Žerdin si je zastavil vprašanje: kaj se je v zadnjih letih dogajalo v samem središču struktur gospodarske moči? Kdo so ljudje, ki nadzirajo in vodijo velika podjetja? Kako so povezani med seboj? Kakšne vzorce najdemo v omrežju, ko je direktor pomembnega podjetja hkrati član nadzornega sveta drugega podjetja, direktor drugega podjetja pa je hkrati nadzornik v tretjem, četrtem podjetju? Kdo je v središčih vpliva, moči in ugleda? In kaj se s temi ljudmi zgodi, ko se zamenja politična oblast? Je omrežje gospodarske elite dovolj močno, da si samo postavi politično oblast? Ali morda velja obratno – da je politika tista, ki plete tudi omrežja gospodarske moči?